Naš imunski sistem je ključnega pomena pri zaščiti pred boleznimi. Toda imunski sistem se lahko v mnogo primerih okvari, je premalo odziven ali pa se na resnično ali zaznano grožnjo odzove preveč. Področje imunologije je že dolgo v središču tega, kar počnemo v družbi Sobi, zaradi česar smo skozi leta pridobili bogate izkušnje.
Naš cilj je omogočiti zdravljenje resnih, celo smrtno nevarnih bolezni in bolezni, ki povzročajo invalidnost. Na podlagi našega razumevanja vpletenih mehanizmov raziskujemo, kako lahko naša obstoječa zdravila in preskusne terapije pomagajo pri novih indikacijah, ter iščemo nove kandidate za zdravljenje v poznih stadijih bolezni, ki so se izkazali kot obetavni na drugih področjih, za katera so značilne neizpolnjene potrebe po zdravljenju.
Gradimo na naši zgodovini dajanja inovativnih zdravljenj na voljo ljudem, ki jih potrebujejo, in še naprej sodelujemo z zdravstvenimi delavci, organizacijami bolnikov in drugimi deležniki, da bi naše terapije zagotovili čim večjemu številu ljudi.
Interlevkin-1 in avtoinflamatorne bolezni
Interlevkin-1 (IL-1) je skupinsko ime za družino provnetnih citokinov, ki igrajo osrednjo vlogo pri uravnavanju imunskega odziva. Z vezanjem na receptorje za IL-1 v celicah igrajo pomembno vlogo pri akutnih in kroničnih vnetnih reakcijah.
Sistem IL-1 je vpleten tudi v več drugih bioloških funkcij, kot so presnovne in hematopoetske aktivnosti. Citokini iz družine IL-1 so terapevtske tarče pri zdravljenju vse večjega števila avtoinflamatornih bolezni, kjer zaviranje aktivnosti IL-1 predstavlja podlago za nove oblike zdravljenja.
Za CAPS (angl. cryopyrin-associated periodic syndrome, tj. periodični vročinski sindrom, povezan s kriopirinom), skupino redkih in potencialno smrtnih avtoinflamatornih bolezni, je značilno prekomerno proizvajanje beljakovine interlevkin 1β (IL-1β). Pogosti simptomi vključujejo izpuščaj, epizode povišane telesne temperature, glavobole, splošno slabo počutje in bolečine v sklepih. Najhujša oblika sindroma CAPS je NOMID (angl. neonatal-onset multisystem inflammatory disease, tj. multisistemska vnetna bolezen z začetkom pri novorojenčku) oziroma CINCA (angl. chronic infantile neurological, cutaneous and articular syndrome, tj. kronični infantilni sindrom z nevrološkimi in kožnimi spremembami ter artritisom).
Ocenjujejo, da je pred razvojem zdravila za zdravljenje NOMID/CINCA približno 20 odstotkov otrok, ki jih je bolezen prizadela, umrlo še pred polnoletnostjo. Danes je prognoza za večino bolnikov, ki prejmejo zdravljenje, dobra.
IL-1 je pomemben dejavnik pri Stillovi bolezni, redki sistemski avtoinflamatorni bolezni, za katero so značilni visoka vročina, bolečine v sklepih in izpuščaj. Ravni IL-1 so povečane tudi pri bolnikih z revmatoidnim artritisom in korelirajo z različnimi parametri aktivnosti bolezni.
Interferon gama in HLH
Interferon gama (IFN-gama ali IFNγ) je citokin, ki ga izločajo celice imunskega sistema, da pomagajo uravnavati imunske funkcije. Imunski sistem uporablja IFN-gama pri spopadanju z virusnimi in znotrajceličnimi bakterijskimi okužbami.
Deloma je ta citokin tako pomemben za imunski sistem zato, ker lahko neposredno zavira sposobnost virusov, da se razmnožujejo. Poleg tega pomaga pri spodbujanju in uravnavanju drugih imunskih odzivov v telesu, zlasti vnetja.
Vendar pa so nenormalne ravni IFNγ povezane s številnimi avtoinflamatornimi in avtoimunskimi boleznimi, kot so med drugim lupus, od insulina odvisna sladkorna bolezen, artritis in hemofagocitna limfohistiocitoza (HLH).
HLH je izredno redek, hitro napredujoč in pogosto usoden sindrom čezmernega vnetja, pri katerem močno prekomerna produkcija IFNγ povzroča hiperaktivacijo imunskega sistema, kar na koncu privede do odpovedi organov. Primarna oblika bolezni se običajno pojavlja pri pediatričnih bolnikih in je smrtna, če je ne zdravimo (s povprečnim preživetjem manj kot dva meseca). Sekundarna (pridobljena) oblika bolezni se običajno pojavi kasneje v življenju in je prav tako povezana s pomembno stopnjo smrtnosti.
V ZDA diagnosticirajo približno 100 primerov primarne HLH na leto, vendar je dejanskih primerov najverjetneje več. Primarno HLH je težko diagnosticirati zaradi spremenljivosti znakov in simptomov, ki lahko vključujejo povišano telesno temperaturo, otekanje jeter in vranice, močno znižano število rdečih in belih krvničk, motnje strjevanja krvi, okužbe, nevrološke simptome, okvarjeno delovanje organov in odpoved organov.
Neposreden cilj zdravljenja je obvladati čezmerno vnetje karseda hitro ter tako bolnika pripraviti in ga narediti primernega za transplantacijo krvotvornih matičnih celic.
Respiratorni sincicijski virus (RSV)
RSV ali respiratorni sincicijski virus je pogost in zelo nalezljiv sezonski virus, s katerim se do dopolnjenega drugega leta starosti okužijo skoraj vsi dojenčki. Pri večini dojenčkov RSV povzroči le blago okužbo dihal; vendar se lahko pri nekaterih – zlasti pri dojenčkih z visokim tveganjem – RSV razvije v veliko resnejšo okužbo. V ZDA je RSV vodilni vzrok sprejema v bolnišnico pri dojenčkih, mlajših od enega leta.
Viri:
Respiratory syncytial virus hospitalisation outcomes and costs of full-term and preterm infants – Journal of Perinatology
NOMID/CINCA – Autoinflammatory Alliance